Kaj je Bonitetna ocena

Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja.

Bonitetna ocena prikazuje kvaliteto podjetja. Višja ko je ocena, manjše je tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo dolgov in obratno. Bonitetna ocena je izračunana na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov podjetij za zadnja tri leta. Njim so dodani sprotni podatki o blokadah transakcijskih računov, o prisilnih poravnavah, stečajih, likvidacijah in izbrisih. Model, po katerem je iBON bonitetna ocena izračunana, upošteva določena priporočila mednarodne študije Basel I in II. Bonitetna ocena predstavlja t.i. unsolicited rating, kar pomeni, da ni naročena in avtorizirana s strani podjetja. Model predvideva izračun Bonitetne ocene samo za družbe, ki so poslovale več kot dve leti in imajo objavljene vsaj tri zaporedne zaključne račune ter so imele v zadnjih dveh letih v povprečju vsaj 3,5 zaposlenih. Eden izmed pogojev za realen izračun iBON ocene je, da družba izkazuje prihodke iz svoje glavne dejavnosti med poslovnimi prihodki. Zaradi tega, na primer, naš model ne predvideva izračuna ocene za družbe, katerih finančna dejavnost je njihova glavna dejavnost in ki prihodkov iz te dejavnosti ne izkazujejo med poslovnimi prihodki. S.p.-ji niso vključeni v izračun iBON bonitetne ocene, ker ta organizacijska oblika odgovarja upnikom tudi z osebnim premoženjem lastnika; le-to pa ni prikazano v bilanci s.p.-ja, zato ni možen zanesljiv izračun bonitete.

V sklopu razvoja iBON-a 2008/I smo pripravili segmentacijo bonitetne ocene, ki vključuje:

• Bonitetno oceno za leto 2008; upošteva finančne podatke za leto 2007 in vse korekcije do današnjega dne,
• Bonitetno oceno za leto 2007; upošteva finančne podatke za leto 2007 in vse korekcije do 31.12.2007,
• Bonitetno oceno za leto 2006; upošteva finančne podatke za leto 2006 in vse korekcije do 31.12.2006

Kako uporabljamo iBON bonitetno oceno in kakšne so njene koristi

• Podjetja in podjetniki lahko s pomočjo iBON bonitetne ocene zelo hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri poslovanju z določenim podjetjem
• Banke in finančniki lahko iBON oceno uporabijo kot hitri test, preden se lotijo poglobljene analize obravnavanega podjetja

Upoštevati je potrebno, da so dobljene vrednosti iBON bonitetnih ocen zgolj orientacijske, saj so pridobljene na podlagi različnih algoritmov, ki pa ne morejo nadomestiti ocene izkušenega finančnega analitika. Po drugi strani pa smo prepričani, da bodo te ocene vsekakor dobrodošel pripomoček pri hitrem ocenjevanju kreditne sposobnosti podjetij.

Kaj vpliva na izračun iBON bonitetne ocene

Celotni bonitetni model je sestavljen iz dveh sklopov.

1. Prvi sklop je tako imenovani finančni sklop

V njem smo izbrali najbolj reprezentativne kazalnike, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najbolj uporablja. Vsako podjetje mora biti za preživetje likvidno (sposobnost podjetja, da poravna svoje obveznosti) in uspešno (kako podjetje upravlja s sredstvi, ki jih ima na razpolago). Za oceno likvidnosti smo izbrali tri reprezentativne kazalnike. Likvidnost se razdeli na dolgoročno ter kratkoročno. Reprezentativni kazalnik dolgoročne likvidnosti je kazalnik delež dolga v financiranju. Reprezentativna kazalnika likvidnosti sta kazalnika plačilna sposobnost in servisiranje dolga.

Likvidnost ocenjujemo z naslednjimi kazalniki:

• Delež dolga v financiranju – izračunan je kot razmerje med finančnimi in poslovnimi obveznostmi ter sredstvi pomnožen s številom 100 (indeks)
• Plačilna sposobnost – izračunana je kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi
• Servisiranje dolga – izračunano je kot razmerje med denarnim tokom in celotnimi odhodki

Uspešnost ocenjujemo z naslednjima kazalnikoma:

• Poslovna donosnost sredstev ali Čista donosnost sredstev – izračunana je kot razmerje med EBIT in sredstvi
• Koeficient obračanja sredstev – izračunan je kot razmerje med celotnimi prihodki in sredstvi

Pomožni kazalnik:

• Dodana vrednost

Dodana vrednost je izražena absolutno. Dodatni pomožni kazalnik služi kot pomoč pri razvrščanju podjetij v višji bonitetni razred.

2. Drugi sklop je tako imenovani korekcijski model

Korekcijski model poskrbi, da se bonitetna ocena tekom leta ob morebitnih spremembah ažurira. Na korekcijski model vplivajo blokade in zaprtja TRR-jev, ter postopki kot so: izbrisi, likvidacije, prisilne poravnave ter stečaji.


Seznam Bonitetnih ocen